Kristjan Pečanac o Silicijevi dolini
Apr.
38
Kristjan Pečanac o Silicijevi dolini

25. septembra 2014 je v lokalu Caffe Gallus na Bevkovem trgu ob 20. uri potekal že 11. Business Meetups Nova Gorica. Gre za neformalno poslovno srečanje z namenom izmenjave dobrih podjetniških zgodb, znanja, izkušenj, navezovanja novih poslovnih vezi ter novih poslovnih priložnosti. Business Meetups gostuje uspešne podjetnike in podjetnice, s katerimi predstavlja najsodobnejše teme iz start-up podjetništva. Dogodke redno obiskujejo lokalni podjetniki, študentje ter drugi, ki jih na kakršen koli način zanima podjetništvo. Gost večernega dogodka je bil Kristjan Pečanac iz znane start-up šole Hekovnik iz Ljubljane. Slovi kot izvrsten start-up mentor in coach podjetnikom. Zase pravi, da mu čas ne dopušča, da bi se udeleževal tovrstnih dogodkov, se je pa vabilu na goriški Business Meetups z veseljem odzval, saj je Kristjan po rodu goričan, ki sicer živi v Ljubljani. Že od malih nog se ukvarja z računalniškimi sistemi in ustvaril je že veliko zanimivih produktov.

MIT 5465

Kristjan Pečanac je bil eden prvih Slovencev, ki je s svojim podjetjem Daisy iskal srečo in denar v Silicijevi dolini leta 2001. Tam je prejel milijonsko investicijo. Danes skuša v okviru start-up šole Hekovnik slovenske podjetnike okužiti s tamkajšnjo miselnostjo. V Sloveniji gradi skupnost visokotehnoloških start-up podjetij s področja ICT ter jim pri tem pomaga priti do investicije. Ker je gost imel priložnost spoznati podjetniško okolje doline, ga je na tokratnem dogodku z veseljem predstavil. 

Kristjan dolino opiše z rekom: ''It's not a place, it's a state of mind'' (ni prostor, temveč stanje duha). Posebnost je njen ekosistem, kjer so sanje o možnostih spreminjana sveta uresničljive. Slovenskim podjetnikom oz. nasploh ljudem z veliki cilji, svetuje naj odpotujejo za mesec dni v Silicijevo dolino, se okužijo z miselnostjo o možnostih in opustijo depresivno evropsko naravnanost, kako nič ni mogoče. Silicijevi dolini je domača miselnost tveganja, ki je neločljivo povezana s podjetništvom, zato tam večkrat uporabijo rek: ''Go big or don't go'' (ciljaj na veliko ali sploh ne). Tvegani kapital in podjetništvo v Silicijevi dolini temeljita na izjemnih znanstvenih dosežkih, ki so dobili svoj prostor na trgu. Silicijeva dolina pa ni samo tvegani kapital. Vsak podjetnik potrebuje poleg kapitala in poslovnih partnerjem tudi velik trg. ZDA so še vedno največji enotni trg na svetu, zaradi česar je do sedaj edinim uspelo ustvariti dolino, kakršna je Silicijeva. Drugače povedano: ''Milijon dolarjev za trženje vam odpre ZDA, milijon za Nemčijo, milijon za Francijo itd.'' Silicijeva dolina je sedež največjih svetovnih korporacij, ki kupujejo mlada obetavna podjetja in s tem vlagateljem in lastnikom omogočajo izstop iz start-up podjetja. Velika podjetja pogosto kupujejo podjetniške ekipe, tehnologijo itd. Potrebni so trije trgi: uporabniški trg, trg kapitala in trg za izstop iz podjetja. Kristjan ni prepričan, ali je Silicija dolina lahko kjer koli drugje na svetu ponavljajva. Nastala je iz paradigme tehnologije, ki temelji na siliciju. Danes prihajajo druge paradigme, zato bi lahko nastala druga Silicijeva eventualno tudi drugje, kar pa ne gre tako optimistično pričakovati. 

Prvi motivator slovenskih podjetij, ki odhajajo v Silicijevo dolino, je ''state of mind''. Gredo tja, ker je vse mogoče. Podjetja, ki gredo v Silicijevo dolino, se spremenijo. V zadnjih letih je vse več malih start-upov, ki odhajajo v podjetniške inkubatorje, kot je 500 Startups. Največja pomanjkljivost slovenskih podjetnikov, s katerimi se Kristjan srečuje v Hekovniku, je osredotočenost, kar je posledica premajhne motivacije in discipliniranost. Potrebno se je naučiti reči tisočim stvarem ''ne'' in ostati fokusiran na cilj. Takšna je bila tud mentaliteta znanega in uspešnega Steva Jobsa. V Sloveniji ni okolja, kjer bi lahko ves čas dobivali podjetniške motivacije, medtem ko boste v Silicijevi dolini v vsakem lokalu srečali podjetnike, ki so iz mesa in krvi kot vi, a so dokazali, da je vse mogoče. Velik problem slovenske populacije je tudi njena lenoba. Ameriška kosila trajajo do 20 do 30 min, celodnevni delovniki in delovni vikendi niso nič nenavadnega. Ritem delavnika določa globalna konkurenca.

Ena izmed večjih težav v Sloveniji je, da znanje ni vrednota. Različni inštituti in univerze se morajo naučiti dati ceno svojemu znanju oz. se ga naučiti prodajati. Komercializacija znanja je ena najpomembnejših lastnosti ekosistema. Profesorji na fakultetah se bodo morali začeti zavedati, da je proračun njihovega laboratorija oz. njihove fakultete odvisen od tega, kako dobro bo študenta nekaj naučil. Študent bo iz pridobljenega znanja nekaj naredil, licenriral, odprl podjetje in produkt prodal na trgu, s tem pa bo vrednot zrasla tudi profesorju. Problem našega sistema je v tem, da ni namenjen komercializaciji znanja.
 
Vsak ''dream team'' potrebuje hustlerja, hekerja in hipsterja. Hustler je prvi prodajalec zgodbe, zna prodajati in pridobiti denar. Heker je tisti, ki zna stvari narediti z učinkovitimi rešitvami, tisti, ki mora razumeti številke, kot je rudarjenje s podatki, umetno inteligenco ter kam se izdelek ali storitev premika. Hipsterjeva naloga pa je v tem, da podjetju doda dodano vrednost, ki podjetje loči od povprečja. V Silicijevi dolini so hipsterji predvsem dizajnerji, lahko tudi arhitekti. V primeru znanstvenih start-upov je hipster znanstvenik. Vsak podjetnik si mora želeti spreminjati svet. Spremljati ga morajo kreativnost, discipliniranost in motiviranost. 

Podjetnike v Silicijevi dolini bi lahko delili v dve skupini – na t.i. dosmrtne podjetnike, kot je bil že omenjeni Steve Jobs, Bill Gates in Larry Elison, ki se štejejo za podjetnike z višjim poslanstvom. Druga skupina so t.i. serijski podjetniki, ki so del ekosistema, njihova pot je ustvariti podjetje, priti na trg in vse prodati večji korporaciji – slednje naredijo tudi večkrat. 

Ponavadi so prvi vlagatelji v Silicijevi dolini prijatelji, družina in 'nespametneži' (friends, family, fools) – trije ''f-ji''. Skladi tveganega kapitala vložijo vsako leto 17 do 23 milijard dolarjev, medtem ko trije ''f-ji'' prispevajo trikrat toliko letno. Vprašanje je, kdaj se bomo tega zavedali tudi v Sloveniji. Tudi angelski kapital postaja vse močnejši. Podjetniki v Silicijevi dolini nič ne pričakujejo od države, država mora pustiti, da se ekosistem sam razvija, ne pa da spodbuja napačne poslovne modele. 

 



Napovednik

  December 2018
NedPonTorSreČetPetSob
 1
234578
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031 

Želiš biti na tekočem z dogajanjem?
Prijavi se na E-novice!