Je tvoja embalaža oblikovana po meri kupca? Tokrat delimo blog Anje Korenč, oblikovalke embalaže in podjetnice, ki deluje v GoStartup inkubatorju. Anja ima več kot 10 let izkušenj razvoja prehrambnih blagovnih znamk. Je nekdanja ustanoviteljica blagovne znamke Bitchy Club. Danes sodeluje z različnimi živilskimi podjetji.
Embalaža je v prehrambni industriji pomemben člen med produktom in potrošnikom. Predstavlja več stvari, na koncu pa vse skupaj tvori celoto, ki ji daje posebno težo. Jaz rada rečem, da je embalaža češnja na vrhu torte vsake blagovne znamke, ki prodaja izdelke končnim uporabnikom. Z njo blagovna znamka daje močan vtis, kljub temu pa ne smemo vse odgovornosti za uspeh blagovne znamke prelagati na embalažo. Slednja mora namreč pravilno komunicirati diferenciacijo in strategijo blagovne znamke. Šele nato bo produkt na trgovski polici lahko uspešen.
Kljub temu, da se dandanes najbolj fokusiramo na marketinško – branding vlogo, ki embalažo postavlja v položaj komuniciranja s kupcem, pa ne smemo zanemariti še ostalih vlog.
Prva je nedvomno zaščita produkta. To je primarna vloga embalaže, ki smo jo povzeli iz narave. Komunikacijska vloga je pomembna, ker skozi njo kupec prejme pomembne informacije o produktu. S covid situacijo se nekoliko bolj srečujemo s higienično vlogo, ki je pri embalaži nedvomno bila prisotna že cel čas, a se je sami nismo niti zavedali. Tukaj pa je še vloga ponovne uporabe in misel na to, kaj se z embalažo zgodi po tistem, ko izdelek zapusti njeno zavetje.
Embalaža ima še druge vloge in funkcije, ki ne pridejo tako do izraza v prvem planu. Je pa dobro o njih razmišljati, ko želimo iz nje “iztisniti” čim več oz. preko nje kupcu ponuditi nepozabno izkušnjo.
O embalaži okrog krožijo raznorazni miti. Nekateri držijo, drugi spet ne. Ker bi bila ta blog objava po mojem mnenju bolj suhoparne sorte, če bi vam postregla samo s kupom dejstev o tem mediju brez katerega v živilski industriji največkrat ne gre, sem se odločila, da razbijem nekaj mitov, ki se embalaže držijo, in upam, da se skozi njih naučite kaj, kar boste lahko aplicirali na svoj posel.
Embalaža: 6 mitov za prehrambno industrijo:
“Na embalaži mora biti o produktu napisanih čim več pozitivnih lastnosti.”
Manj je več. Vprašati se moramo kaj kupcu pri našem produktu dejansko prinaša vrednost. Nato izpostavimo tisto lastnost, ki bo kupcem najpomembnejša in tisto, ki bo naš produkt izpostavila v množici konkurenčnih produktov. Dovolite, da embalaža zakriči iz trgovske police in dela vaš produkt uspešnega.
“Lepa embalaža se bolje prodaja, kot grda embalaža.”
Najbolj se prodaja tista embalaža, ki s kupcem najbolje komunicira oz. tista, ki mu da točno to, kar išče. Če imamo na primer poceni izdelek, ga ne moremo zapakirati v embalažo, ki odraža prestiž. Izbrati moramo embalažo, ki komunicira, da gre za poceni izdelek. Poceni izdelek v prestižni embalaži namreč komunicira neskladje med ceno in prezenco. Kupcem bo sumljivo, nekaj jim ne bo ok in izdelka ne bodo kupili.
“Kupci kupujejo embalažo.”
Kupci kupujejo izdelek in ne embalaže. Embalaža je medij, ki pride prva v stik s kupcem in ima nalogo, da produkt čimbolje predstavi.
“Živilski produkt se lahko prodaja tudi brez embalaže.”
Načeloma, marsikakšen ja. Brez embalaže se prodajata določeno sadje in zelenjava, oreški in stročnice. Zadnje čase pa je tudi vedno več drugih živil dostopnih na rinfuzo. Ampak, kot že predhodno omenjeno, ima embalaža svoje funkcije, ki niso samo marketinške narave. Super je, da imamo na produktu zapisano rok uporabe in deklaracijo ter, da je produkt shranjen v čisti posodici, saj mu to podaljšuje življenjsko dobo.
“Na embalaži ne smemo šparati.”
Pri embalaži predvsem ne smemo dovoliti, da kompleksnost dizajna, ki kupcem vrednosti ne prinaša, odžira našo razliko v ceni. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da mora biti embalaža v skladu z zahtevami produkta in dejstvom, da je produkt v njej varen za potrošnika. Ceno embalaže moramo natančno vključiti v ceno našega produkta, saj predstavlja pomemben strošek.
“Embalaža se mora prilagajati našim življenjskim stilom.”
V zadnjih letih smo lahko opazili velik napredek pri razvoju embalaže – tako na področju materialov, kot tudi na področju funkcij, komunikacije in podajanju vrednosti. Milenijci, še bolj pa generacija Z, zahtevamo drugačnost, prilagajanje in fluidnost. Zato je neizpodbitno, da se mora embalaža prilagajati življenjskemu stilu kupcev.